V tem poglavju sta opisani vsebina in struktura nalog svetovalca v IO, ki jih delimo v šest sklopov. Deleži priporočenih delovnih ur vseh svetovalcev v IO pri izvajalcu javne službe v IO na letni ravni po teh sklopih so *:
- neposredno svetovalno delo: 50–55 %,
- informiranje: 5–10 %,
- načrtovanje, spremljanje in evalvacija svetovalnega dela: 10–15 %,
- razvojne naloge: 5–10 %,
- sodelovanje in povezovanje znotraj in zunaj organizacije: 5–10 %,
- strokovno izpopolnjevanje: 5–10 %.
Obseg delovnih ur neposrednega svetovalnega dela vseh svetovalcev v IO na letni ravni je najmanj 50 %. Razporeditev obsega delovnih ur po sklopih za svetovalce v IO se določi v letnem delovnem načrtu izvajalca javne službe v IO v skladu s strokovnimi potrebami in prednostnimi nalogami.
V okviru neposrednega svetovalnega dela so v nadaljevanju opisane specifične naloge za vsako od treh področij svetovalne dejavnosti v IO, pri čemer se naloge neposrednega svetovalnega dela pri vključevanju v izobraževanje in nadaljevanju izobraževanja (opisano v točki 3.1.a) ter naloge neposrednega svetovalnega dela pri ugotavljanju in dokumentiranju znanja in spretnosti (opisano v točki 3.1.b) lahko povezujejo.
Opisane naloge v točkah od 3.2 do 3.6 so skupne za vsa tri področja svetovalne dejavnosti v IO.
*OPOMBA: Viri za izračun deležev posameznih sklopov nalog svetovalne dejavnosti v IO: koncept in praksa izvajanja dejavnosti svetovalnih središč za izobraževanje odraslih – središč ISIO in dejavnosti središč za samostojno učenje – SSU ter podatki iz spremljanja obeh dejavnosti v letih 2014–2018.
1.1 Neposredno svetovalno delo
(Obseg priporočenih delovnih ur na letni ravni: 50–55 %.)
Svetovalec v IO pri neposrednem svetovalnem delu izhaja iz individualnih potreb odraslega, poznati mora možnosti in potrebe lokalnega okolja, pa tudi širše, v regiji, na nacionalni in mednarodni ravni (izobraževalna ponudba, deficitarni in suficitarni poklici, poklici prihodnosti, razmere na trgu dela, poznavanje izvajalskih organizacij, dostop do informacij prek različnih medijev, učno gradivo in drugo).
a) Neposredno svetovalno delo pri vključevanju v izobraževanje in nadaljevanju izobraževanja
Neposredno svetovalno delo svetovalca v IO pri vključevanju v izobraževanje in nadaljevanju izobraževanja zajema:
- spodbujanje in motiviranje za vključitev v izobraževanje in za nadaljevanje izobraževanja in učenja,
- predstavitev možnosti in strokovno podporo pri presojanju najustreznejših možnosti izobraževanja in učenja glede na predhodno izobraževanje in učenje (formalno, neformalno in priložnostno), karierno pot in druge okoliščine,
- strokovno pomoč pri načrtovanju in organizaciji izobraževanja in učenja, ki vključuje pripravo načrta izobraževanja in učenja odraslega, načrt odpravljanja učnih težav in drugo,
- usposabljanje za razvijanje učne zmožnosti, zmožnosti načrtovanja in razvoja kariere in podobno,
- pomoč pri odpravljanju situacijskih, dispozicijskih in institucionalnih ovir za uspešno izobraževanje in učenje,
- spodbujanje in motiviranje za načrtovanje in razvoj kariere ter osvetlitev možnosti razvoja kariere, ki so podprte z možnostmi izobraževanja in učenja,
- spremljanje rezultatov svetovanja in napredka odraslega.
b) Neposredno svetovalno delo pri ugotavljanju in dokumentiranju znanja in spretnosti, pridobljenih v formalnem in neformalnem izobraževanju ter priložnostnem učenju
V strokovnih usmeritvah na področju vrednotenja znanja in spretnosti, pridobljenih v formalnem in neformalnem izobraževanju ter priložnostnem učenju, se priporoča, da proces vrednotenja vključuje štiri faze: ugotavljanje, dokumentiranje, ocenjevanje in certificiranje (Priporočilo Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja, 2012; European guidelines for validating non-formal and informal learning, 2015).
V svetovalno dejavnost v IO sta umeščeni prvi dve fazi, ugotavljanje in dokumentiranje. V fazi ugotavljanja odrasli sam oziroma v sodelovanju s svetovalcem v IO ugotavlja in ozavesti, katero znanje in spretnosti že ima ter jih je pridobil v formalnem in neformalnem izobraževanju ter pri priložnostnem učenju. Pri tem izhaja iz namena in ciljev, zaradi katerih se je odločil, da se udeleži tega postopka.
Faza dokumentiranja je druga faza, v kateri odrasli v sodelovanju s svetovalcem v IO zbira in ureja dokumentacijo o učnih izidih, ki jih je pridobil v formalnem in neformalnem izobraževanju ter pri priložnostnem učenju. Dokazila o učnih izidih so lahko različnih oblik in vsebin.
Svetovalec v IO zagotavlja odraslemu strokovno podporo v obeh fazah. Strokovna podpora je zagotovljena pri:
- spodbujanju in motiviranju odraslega, da se vključi v proces ugotavljanja in dokumentiranja,
- spodbujanju in motiviranju, da je aktiven pri zbiranju dokazil in druge dokumentacije,
- analizi dokumentacije,
- vodenju odraslega skozi proces obeh faz,
- zbiranju in urejanju dokumentacije ter pri presoji o njeni ustreznosti glede na namen in cilje procesa vrednotenja,
- predstavitvi in spodbujanju uporabe sodobnih spletnih in elektronskih orodij,
- napotitvi v formalne postopke priznavanja pri pooblaščenih izvajalcih (v ocenjevanje in certificiranje),
- predstavitvi možnosti uporabe rezultatov tega procesa pri nadaljnjem izobraževanju (za lažje vključevanje v nadaljnje izobraževanje, za prilagodljivejše načine pridobivanja temeljnih in poklicnih zmožnosti) in razvoju kariere (za nove poklicne in osebne priložnosti).
c) Neposredno svetovalno delo pri samostojnem učenju
Z dejavnostjo samostojnega učenja odrasli krepijo svojo učno naravnanost in uresničujejo učne cilje. Zagotavlja se jim dostop do učenja za pridobitev, obnavljanje oziroma posodobitev znanja, spretnosti in temeljnih zmožnosti, uresničevanje VŽU, učenje jezikov in drugih učnih in/ali specializiranih vsebin, tudi tistih za potrebe opravljanja poklica (Jug Došler in Zagmajster, 2018).
S svetovalno dejavnostjo pri samostojnem učenju odraslim zagotavljamo organizirano učno okolje in strokovno podporo pri učenju, ki jo nudi svetovalec v IO. Samostojno učenje je namenjeno vsem odraslim, ki jim iz kakršnih koli razlogov tradicionalne oblike izobraževanja niso dostopne ali jim ne ustrezajo (prav tam, 2018).
Strokovna podpora je zagotovljena pri:
- ugotavljanju interesov, učnih potreb in stopnje predznanja odraslih za določeno vsebino oziroma področje,
- načrtovanju in spremljanju individualnega učenja odraslih pri samostojnem učenju,
- motiviranju, spodbujanju in opolnomočenju odraslega za samostojno učenje,
- uporabi gradiva, učnih virov in tehnologije pri samostojnem učenju,
- posredovanju znanja o učenju, metodah in tehnikah učenja,
- usmerjanju učnega procesa,
- spremljanju napredovanja odraslih pri učenju.
Neposredno svetovalno delo, navedeno v točkah a, b in c, se izvaja kot:
- nasvetovanje, ki je krajša pomoč svetovalca v IO odraslemu, ki poleg dajanja informacij in podatkov vključuje tudi razlago, ustrezna pojasnila ali nasvet, in
- svetovanje, ki je strokovno zahtevnejši in daljši proces, ki vključuje poglobljene in celostne pristope svetovalne dejavnosti ter pospešuje razvoj odraslega z vidika razumevanja procesov odločanja, organiziranja in vrednotenja lastnega izobraževanja in učenja ter razvoja kariere. Svetovalec v IO pri tem lahko uporablja tudi različne svetovalne pripomočke, orodja ter učno gradivo in druge vrste gradiva, ki so mu v podporo pri izpeljavi kakovostnega svetovalnega procesa.
Neposredno svetovalno delo, navedeno v točkah a, b in c, se izvaja različno pogosto:
- kot ena obravnava ali
- z več obravnavami.
Kadar svetovalni proces poteka z več obravnavami, ima vsaka svoje značilnosti, ki jih svetovalec v IO mora upoštevati pri svojem delu:
- prva obravnava: običajno je namenjena osnovnemu spoznavanju s potrebami in cilji odraslega ter medsebojnemu informiranju,
- nadaljnja obravnava: poteka poglobljena svetovalna obravnava, pri čemer svetovalec v IO uporablja tudi različne svetovalne pripomočke, orodja ter učno gradivo in druge vrste gradiva,
- zaključna obravnava: v zaključni obravnavi poteka ovrednotenje svetovalnega procesa in načrtovanje nadaljnjih aktivnosti odraslega v izobraževanju ali razvoju kariere; v okviru zaključne obravnave se v svetovalni dejavnosti pri samostojnem učenju ovrednotijo učni dosežki, analizira se (ne)uspeh pri učenju, udeleženci se usmerjajo k nadaljevanju samostojnega učenja in iskanju novih možnosti za samostojno učenje.
Svetovalec v IO lahko spremlja odraslega tudi po zaključni obravnavi, če se tako dogovorita ali je tako načrtovano v okviru presojanja in razvijanja kakovosti svetovalne dejavnosti (na primer spremljanje in evalviranje dolgoročnih rezultatov in učinkov svetovalne dejavnosti).
Obravnave, navedene v točkah a, b in c, so lahko različno dolge:
- krajše so, ko se izvaja nasvetovanje oziroma svetovanje, ki traja od 15 do 30 minut,
- daljše so, ko svetovanje traja več kot 30 minut.
1.2 Informiranje
(Obseg priporočenih delovnih ur na letni ravni: 5–10 %.)
Informiranje pomeni dajanje informacij svetovalca v IO odraslim. Informacije so lahko:
- splošne: o različnih možnostih v izobraževanju odraslih, o izvajalcih, vpisnih pogojih, financiranju, zaposlitvenih možnosti in drugo,
- specifične: vezane na posamezno področje svetovalne dejavnosti v IO, na primer o možnostih vpisa v posamezne izobraževalne programe, o postopkih ugotavljanja in dokumentiranja, o možnostih samostojnega učenja, vrsti gradiva za samostojno učenje in drugo.
Informiranje je krajša oblika v svetovalni dejavnosti in traja do 15 minut.
1.3 Načrtovanje, spremljanje in evalvacija svetovalnega dela
(Obseg priporočenih delovnih ur na letni ravni: 10–15 %.)
Načrtovanje, spremljanje in evalvacija svetovalnega dela lahko zajemajo:
- ugotavljanje potreb različnih skupin odraslih po svetovalni dejavnosti,
- sodelovanje pri načrtovanju vsebine in obsega svetovalne dejavnosti,
- spremljanje izvajanja ter rezultatov in učinkov svetovalne dejavnosti,
- sodelovanje pri evalviranju, presojanju in razvijanju kakovosti svetovalne dejavnosti,
- organiziranje in vodenje evidenc ter dokumentacije svetovalnega dela,
- pripravljanje in posodabljanje pogojev za svetovalno delo (zbirke podatkov, strokovno in učno gradivo, orodja in drugi pripomočki).
1.4 Razvojne naloge
(Obseg priporočenih delovnih ur na letni ravni: 5–10 %.)
Razvojne naloge lahko zajemajo:
- spremljanje novosti v IO in širše v izobraževanju ter prenos novega v svetovalno dejavnost v IO,
- razvijanje usposabljanj za odrasle, vključene v svetovalno dejavnost v IO (na primer delavnice za razvijanje zmožnosti učenja učenja ter načrtovanja in razvoja kariere),
- posodabljanje, razvijanje in uvedba novega strokovnega gradiva ter novih orodij, svetovalnih pripomočkov in učnega gradiva za pomoč pri svetovalnem delu, izmenjava izkušenj in dobrih praks med svetovalci v IO,
- sodelovanje pri razvoju in izvajanju novih pristopov v svetovalni dejavnosti v IO,
- sodelovanje pri pripravi in izvedbi strokovnih dogodkov, pri razvoju in pripravi promocijskega in informativnega gradiva ter aktivnosti,
- sodelovanje v nacionalnih in mednarodnih projektih.
Pri opravljanju razvojnega dela svetovalec v IO glede na potrebe različnih skupin odraslih in v skladu z vsebino svojih nalog, opredeljenih v tretjem poglavju, sodeluje z nacionalnimi javnimi zavodi in drugimi organizacijami v lokalnem oziroma regionalnem okolju (na primer v strateškem svetu).
Razvojne naloge se uresničujejo v skladu s strokovnimi potrebami, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu izvajalca javne službe v IO.
1.5 Sodelovanje in povezovanje znotraj in zunaj organizacije
(Obseg priporočenih delovnih ur na letni ravni: 5–10 %.)
Sodelovanje in povezovanje znotraj in zunaj organizacije zajemata:
- usklajevanje dela vseh, ki sodelujejo v svetovalni dejavnosti ali se povezujejo z njo pri izvajalcu javne službe v IO,
- sodelovanje s strokovnimi delavci iz drugih izobraževalnih organizacij (osnovne šole, srednje šole, višje strokovne šole, zasebne izobraževalne organizacije in drugi),
- sodelovanje s strokovnimi delavci iz drugih organizacij v okolju za potrebe izvajanja svetovalne dejavnosti v IO (na primer s centri za socialno delo, zavodi za zaposlovanje, delodajalci, nevladnimi organizacijami, javnimi službami),
- sodelovanje pri organizaciji in izvajanju aktivnosti v strokovnem aktivu ter aktivnosti pri strateškem svetu.
1.6 Strokovno izpopolnjevanje
(Obseg priporočenih delovnih ur na letni ravni: 5–10 %.)
Strokovno izpopolnjevanje zajema:
- strokovno izpopolnjevanje svetovalcev v IO za izvajanje svetovalne dejavnosti v IO, na primer s področja vsebine in posebnosti svetovalne dejavnosti v IO, značilnosti različnih skupin odraslih, še posebej ranljivih odraslih, ugotavljanja potreb, načrtovanja izobraževanja in razvoja kariere, uporabe svetovalnih pripomočkov in orodij, priprave načrta izobraževanja in učenja, vodenja svetovalnega procesa (različni pristopi, metode in tehnike), IKT v svetovanju in pri samostojnem učenju, razvoja spretnosti poslovnega mreženja, supervizije v svetovalni dejavnosti v IO, presojanja in razvijanja kakovosti in drugo,
- spremljanje in načrtovanje profesionalnega in kariernega razvoja svetovalca v IO.
Strokovne usmeritve za izvajanje svetovalne dejavnosti v IO pripravi ACS v obliki protokolov, opomnikov in podobno ter zagotovi dostop do vseh gradiv na enem mestu.